Večina podjetij v Sloveniji že ima izjavo o varnosti z oceno tveganja, kot jo zahteva zakonodaja. Ko uvajajo ISO 45001, pogosto mislijo, da je delo s tveganji s tem opravljeno. Standard pa zahteva več – predvsem pa, da je obvladovanje tveganj živ proces. To so napake, ki jih vidim najpogosteje.

1. Ocena tveganja nastane v pisarni

ISO 45001 posebej poudarja posvetovanje z delavci in njihovo sodelovanje (točka 5.4), tudi pri prepoznavanju nevarnosti. Ocena, ki jo pripravi strokovnjak brez pogovora z ljudmi na delovnih mestih, pogosto spregleda dejanske načine dela, bližnjice in občasna opravila, kot sta vzdrževanje ali čiščenje.

2. Ukrepi začnejo pri osebni varovalni opremi

Standard zahteva uporabo hierarhije ukrepov (točka 8.1.2): najprej odstranitev nevarnosti, nato zamenjava z manj nevarnimi postopki ali snovmi, tehnični ukrepi, organizacijski ukrepi in šele na koncu osebna varovalna oprema. Če je pri večini tveganj edini ukrep »uporaba OVO«, bo presojevalec vprašal, zakaj.

3. Ocena se ne posodablja ob spremembah

Nov stroj, nova snov, reorganizacija ali nova lokacija – vse to so spremembe, ki jih je treba pred uvedbo oceniti z vidika varnosti (upravljanje sprememb, točka 8.1.3). Ocena tveganja, ki je bila nazadnje posodobljena pred leti, je jasen znak, da proces ne deluje.

4. Pozabljena »druga tveganja« in priložnosti

Poleg tveganj za varnost in zdravje delavcev standard zahteva tudi obravnavo drugih tveganj za sistem vodenja (npr. odhod ključnega strokovnjaka za varnost, nerealni roki) ter priložnosti za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu. Ta del pogosto manjka.

5. Skoraj nesreče se ne beležijo

Dogodki brez posledic so najcenejši vir učenja. Če v evidencah ni nobenega skoraj nezgodnega dogodka, to navadno ne pomeni, da jih ni, ampak da jih zaposleni ne prijavljajo. Poskrbite, da je prijavljanje preprosto in da ne vodi v iskanje krivcev.